UN RICORDO DI DARIO STASI – V SPOMIN DARIU STASIJU

UN RICORDO DI DARIO STASI – V SPOMIN DARIU STASIJU

DI ALDO RUPEL

V mesecu decembru leta 2019 je naše mesto obuožalo na področju publicistke. Umolknil je edinstveni glas časopisa, sicer pa slikovno bogate revije Isonzo – Soča. Zadnja številka je nosila oznako 117. Na začetku je imela po 32 strani, izjemoma dvojno število, zadnja leta pa redno po 48. Začetne zamisli so nastale nekaj desetletij prej v krogu dvojezične knjigarne Incontri – Srečanja v Svetoivanski ulici: pogumen poskus skupine oseb, ki so nameravale premostijo skoraj hermetično ločevanje med različno govorečimi goriškimi občani z raznolikimi kulturnimi in zgodovinski doživljanji: eni izklučno italijanskimi, drugi s slovensko-italijanskimi. Izvirali iz levosredinskega miselnega kroga. Knjigarniška pobuda se finančno ni obnesla, ostala je volja po nadaljevanju zašrtane poti. Nastala je revija. Kmalu sem se pridružil z občasnimi prispevki, posvečenimi goriškemu ozemlu, a izkazalo se je, da sem koristnejši kot dvosmerni prevajalec najrazličnejših vsebin. Z leti ni bilo več opaziti slovenščine v podnapisih k posnetkom. Sestava uredništva se je menjavala in števično krepila. Bil sem med tistimi, ki niso vztrajali. V skupnostih ljudi, ki dolgo časa sodelujejo službeno ali aktivistično, se oblikujejo različne dinamike vzajemnosti, vzhičenja, stremljenja in tudi različnih pogledov do napetosti. A pomembno je bilo, da je ‘časopis na meji’ nadaljeval s svojim poslanstvom, dokler se ni sčasoma izpel. Menim, da ne dokončno. Metamorfoza staranja pač, družbenih dogajanj in posoškega prostora. Izšlo je na stotine člankov zgodovinske, zemljepisne in družbene vsebine, intervjujev, potopisov vključno z risankami. In ne samo: časopis na meji Isonzo – Soča je bil pobudnik nekaterih odmevnih dejanj. V spomin mi prihajajo namestitev polšče na Travniku posvečene Tolminskemu puntu, Dvojezični javni panoji s slikovnim prikazom povojne goriške stvarnosti, tehtni uvodni članki, izvirne platnice, objava v prilogi na desetletne poitalijančenih priimkov med dvema vojnama, nepozabna je bila okrogla obletnica obstoja na Travniku, izleti in še in še…

Nel dicembre del 2019 la città rimase ‘orfana’ di unatestimonianza editoriale. Il titolo di Isonzo – Soča recitava ‘giornale’, in realtà è stata una ricca rivista illustrata con 117 uscite. All’inizio contavano 32 pagine, talvolta il doppio, verso la fine regolarmente 48. Il coraggioso intento è maturato alcuni decenni prima nella libreria Incontri – Srečanja in Via San Giovanni: i collaboratori hanno pensato di superare la chiusura quasi ermetica tra i cittadini di differente lingua materna e con variegati vissuti storico culturali: alcuni esclusivamente italiani, altri bilingui. Provenivano dall’ambiente sociale di centrosinistra. L’iniziativa libraria non ebbe successo, ma rimase la volontà di continuare sulla via
prescelta e nacque ‘giornale sul confine’. Mi sono avvicinato con qualche articolo dedicato al territorio isontino, ma ho intuito di essere più utile come traduttore dei testi. L’indirizzo editoriale ha progressivamente ridotto le traduzioni in sloveno e poi sono scomparse anche le traduzioni didascaliche delle foto. Il numero dei collaboratori è aumentato anno dopo anno. Non sono rimasto fino alla fine. Tra le persone che operano insieme per lunghi anni professionalmente o amatorialmente si creano dinamiche di empatia, entusiasmo, collaborazione, ma anche di differenti visioni e tensioni. È lodevole comunque che il ‘giornale’ abbia continuato la propria missione fino al
tramonto. Il passare del tempo e le dinamiche del territorio ne hanno determinato la fine. Immagino – non definitivamente! Sono stati pubblicati centinaia di articoli culturali, di storia, geografia, sociali e politici, interviste e racconti. Il ‘giornale sul confine’ è stato il promotore anche di interessanti iniziative pubbliche: la posa della lapide sul Travnik dedicata alla rivolta dei Tolminotti, i jumbo manifesti bilingui dedicati alla storia postbellica della città, gli articoli di fondo, le copertine, l’inserto con decine di cognomi italianizzati tra le due guerre mondiali, memorabile l’anniversario del giornale sul Travnik, le gite…