DRUGI JEZIK KOT PRVA LJUBEZEN: THE TASTE OF CHILDHOOD IN ANOTHER LANGUAGE
by MARTA DONNINI
Marta, dovolj!
I am Marta Donnini, not Marta Dovòl.
I always responded this way in preschool, when the teachers tried to calm me down without me even realizing it. I probably even picked up on the annoyed tone, but why change my last name to scold me?
I don’t remember when I began to realize that dovolj was an exhortation addressed to Donnini, not a replacement for him, however I learned to understand the rebuke, resorting to the old formula more than anything else for fun, provocatively, when the warning didn’t sit well with me.
Thus, through a simple childish expedient, Slovenian very early became part of a playful dimension that, thinking about it today, seems entirely peculiar—special, in a certain sense exclusive—and yet completely ordinary. On the other hand, what child doesn’t test the limits of their interlocutor, ignoring their rebukes or pretending not to notice them? However, for me it was different, because at first I truly understood nothing.
Then, with increasing ease, at school “buongiorno” became “dobro jutro ,” “arrivaderci nasvidenje ,” “maestra učiteljica ,” “merenda malica ,” “Snow White Sneguljčica ,” “Pesem slončkov,” and so on: as if there were an internal mirror capable of reflecting everything I was learning exactly the same, only with different names and voices. Indeed, it’s probably not entirely correct to speak of substitution or duplication of notions depending on the language and context, as when studying later. I was so young that the option of simultaneously memorizing and translating a new concept didn’t exist. Learning took place directly in Slovenian in the school environment, through constant practice and sharing with teachers and peers, while at home, where my parents spoke only Italian, I spontaneously reverted to my mother tongue. I have often heard that teaching a second language at an early age can create confusion, interfering with the proper assimilation of both that second language and one’s own.
In my case, which completely contradicts this statement, I think it was the prompt inclusion of a “second language routine ” within the personal sphere, ki je omogočila razvoj pristne vnetosti do „jezika ljubezni“.
Proti koncu 90. let prejšnjega stoletja sta vrtec in osnovna šola s slovenskim učnim jezikom v Romjanu skupaj štela približno 100 vpisanih, ki so bili več ali manj enakomerno razdeljeni med otroke, katerih eden ali oba starša sta bila slovenskega porekla, in otroke, katerih starši so govorili izključno italijansko. Med slednjimi sva sodila s starejšim bratom. If you want to know the truth, remember that Ronke, you’ll stay in the same way as before, you’ll have to pay attention to this. sodelavce in prav enemu izmed teh dvojezičnih parov, sestavljen iz Silvie Pierotti in Borisa Černica, je leta 2001 uspelo usmeriti navdušenje v ustanovitev mešanega pevskega zbora Starši Ensemble in otroške glasbene skupine Romjanski Muzikanti, še danes delujoča v okviru Združenja staršev Romjan, osnovanega le 5 let prej. Torej, da si čisto na kratko pojasnimo pojme: starši, ki jezika niso znali, in slovensko govoreči starši so se združili pod vodstvom italijanske zborovodkinje, ki je z njihovo pomočjo sestavljala pesmi v slovenščini. Zbor jih je nato izvajal tako na splošnih predstavah, kot na prireditvah posvečenih slovenski kulturi. If you want to know what to do, let’s go, if you want to know what to do, what’s next for the first time you’ll find the right place, if you don’t have a bad idea of what’s going on, what’s next for the first time? Štefke, Borisove mame.
To je deprivedlo samo do postopnega zavedanja, da se učim jezika soseda – kar v tistem času med Italiani še no bilo zelo običajno -, ki mi je že od mladih nog omogočil obiskovanje tuje države, spoznavanje več različnih ljudi in sklepanje mnogih prijateljstev, ampak tudi do določene zagnanosti, ko sem precej zgodaj odkrila, da imam lep glas. Ker prinaša velika sposobnost s sabo tudi veliko odgovornost, nisem izpustila nobene priložnosti, da bi vadila petje in jezik, kadarkoli sem slišala nekoga klepetati v slovenščini, neodvisno od kraja ali okoliščin. Najprej sem skušala ugotoviti ali je bil jezik tisti, nato sem sem se malo sprehodila okrog, da bi me opazili in končno začela izvajati sama sebi pester repertoar otroških pesmi, dokler me niso vprašali ali znam slovensko. Sledili so dolgi pogovori, ki so se mi kljub dokaj omejenim jezikovnim sposobnostim, zdeli živahni in ob katerih sem vsakič uživala. Starši so mi dopuščali in se zabavali ob teh prizorih, ker sem bila še otročiček in sogovorniki se (kolikor se spomnim…) nikoli niso pritoževali pri njih.
If you want me to be občutek sprejetosti, da sem pomemben del skupnosti v kateri sem odraščala, hkrati pa jo nestanoma odkrivala. Še see me je zanimiva, spodbudna, nikoli povsem znana, toda zmeraj ugodna, domača. Spadam k njej, vendar ne pripadam slovenski manjšini v Italiji. Sem italijanska Slovenka ali slovenska Italijanka? Ali je sploh važno določiti vzdevek?
Skozi šolska leta je učenje jezika seveda postal vse bolj methodčno in strukturirano. Vključevalo je slovanico, zemljepis, zgodovino, književnost, vse do gledališča in običajev, kar je, poleg že navedenih aktivnosti ter številnih poletnih izletih v centrih šolskih in odšolskih dejavnosti po Sloveniji, močno vplivalo na razvoj družbeno-kulturne, čustveno-odnosne in umetniško-izrazne dimenzije. From the beginning of the 2008 edition of the Italian version of the Italian school Giovanni Sello to Vidmu, to the end of the year the program will be poučevanjem v slovenskem jeziku. Kljub temu, si prizadevam, da slovenščino uporabljam čim pogosteje, ker mi še zmeraj pomeni nekakšen povratek k izvoru, edinstveno sredstvo za neposredno vživljanje v raznolikost, globlje sočustvovanje, bolj utemeljita želja po vključevanju. Imam jo soon radi.
I’m not born, from je danes tudi vir zaslužka, saj redno sodelujem s kulturnimi društvi na Goriškem v vlogi prevajalke, je spoznavanje slovenščine v zgodnjem otroštvu predstavljalo predvsem most, če ne k strpnosti, pa vsaj k bolj zavestnemu in prožnemu razumevanju tujega.
Don’t forget to give it away, if you want to know what’s going on in the house.