di FRANCESCO TOMADA
Dal medico, in sala d’attesa
La ragazza sordomuta chiacchierava con sua madre
si può dire “chiacchierare” per chi si esprime a gesti?
aveva nelle mani la grazia delle adolescenti
mentre i movimenti diventavano parole
io cercavo di intuire il senso o almeno
se c’era un tono di rabbia o quiete o domanda
come nelle nostre voci
i suoi lineamenti non sembravano di qui
“veniamo da Belgrado”
mi ha raccontato dopo la donna
e parlate una lingua più che straniera
per questo non capisco
è la sola lingua in cui nessuno
nessuno può gridare
V čakalnici, pri zdravniku
Gluhonemo dekle je klepetalo z mamo
je možno o nekom, ki se izraža z gibi, reči, da “klepeta”?
v rokah je imela najstniško milino
ko so gibi postajali besede
skušal sem uganiti pomen ali vsaj to
če je v izrazu podton jeze ali miru ali vprašanje
kakor je v naših glasovih
njene poteze se niso zdele tukajšnje
“prihajamo iz Beograda”
mi je potem dejala ženska
in govorite jezik še bolj tuj
zato nič ne razumem
to je edini jezik, v katerem nihče
nihče ne more vpiti
***
Trenitalia
Per fortuna frequento poco le stazioni
il sollievo passeggero dei ritardi l’attimo
lunghissimo in cui il treno si allontana
perché dal marciapiede la partenza
ha il sapore di lasciarsi
e negli annunci non c’è mai una parola
per chi resta
Trenitalia
K sreči le redko zahajam na postaje
začasno olajšanje zamud, trenutek
ki predolgo traja, ko se vlak oddaljuje
ker ima odhod s perona
okus razhajanja
v obvestilih pa nikoli niti besede
za tiste, ki ostanejo
***
Le parole che non so
Mi ripeti spesso che parlo troppo poco
è che a volte quello che vorrei dire ti ferirebbe
o forse le parole che cerco non sono nemmeno state inventate
o forse tutte e due le cose assieme
ad esempio
quale è il passato di “noi”?
Besede, ki jih ne poznam
Pogosto ponavljaš, da premalo povem,
a včasih bi te to, kar bi hotel reči, ranilo
ali pa besed, ki jih iščem, še niso iznašli
ali pa morda oboje hkrati
na primer
kakšen je preteklik za “midva”?