»DARIO STASI« 2023–2025, PISMO PRIJATELJU, VEZ, KI SE OBNAVLJA
avtor AGOSTINO COLLA
Dragi Dario…
Tako še vedno nagovarjamo družinskega člana ali prijatelja v pismu. To je ljubeč in neposreden, včasih celo kritičen način sporočanja vtisov in misli. Ta moj spomin gre v to smer, dve leti po prezgodnji smrti našega prijatelja, urednika in ustanovitelja revije Isonzo Soča.
Vsi, ki so ga poznali, preživljali čas z njim in ga cenili, imajo nanj osebni spomin, ki ga posreduje odnos, ki se je gradil dolga leta, ne le prek revije, temveč tudi prek človeških odnosov, ki so zaznamovali njegovo življenje. Vsak od nas lahko oriše njegove obrise tako, da svojemu značaju da svoj osebni pečat. Tukaj bi rad spregovoril o svojem osebnem prijateljstvu z Dariom.
Pred več kot dvajsetimi leti sva se srečala in preživela nekaj časa skupaj, kar je sovpadalo s stoletnico Transalpske železnice. Revija Isonzo Soča in Fotografski cirkus Isontino BFI iz Gorice, katerega predsednik sem bil, sta v začetku 20. stoletja izdala fotografsko publikacijo o ozemljih, ki jih je prečkala železnica, ki je povezovala Habsburško cesarstvo s pristaniščem Trst. Iz tega dela sem začel neposredno sodelovanje z revijo in s kompleksnim in večplastnim svetom naših dežel, prav zato, ker me je Dario seznanil z njim in ga cenil v njegovih najbolj oddaljenih kotičkih. Skupaj sva pripravila in kurirala številne številke revije, ki so odražale najino zanimanje za zgodovino in geografijo krajev, ki jih je Dario sam raziskoval s skoraj otroškim zanimanjem in radovednostjo, v vsakem odkritju pa je našel razloge za svojo ljubezen do teh naših krajev in dogodkov, povezanih z njimi.
Toliko podob se mi je skozi leta vrtinčilo v mislih. Ena od njih mi je ostala vtisnjena v srce in to je fotografija, ki je nisem posnel sam, ampak kot da bi jo imel vedno pred očmi. Rim, Palazzo della Minerva, institucionalni sedež Senata Italijanske republike. Isonzo Soča pred najvišjimi državnimi uradniki predstavlja razstavo “Dolgo stoletje – fotografska pot po Gorici v dvajsetem stoletju.” Otvoritev in sama razstava sta potekala zelo dobro, vsi udeleženci pa so se nato zbrali na terasi hotela Minerva na istoimenskem trgu. Zunanjost, dan. Svetlega jutra v že tako toplem aprilu smo se vsi zbrali, da bi proslavili uspeh dogodka. Nekateri srkajo kozarec vina, drugi klepetajo o svojih vtisih z razstave, nekateri pa občudujejo lepoto Rima s streh. Sedim nasproti Daria, ki se zdi, kot da strmi v prazno. Kravata mu je ohlapna, uniformni suknjič pa mu je zdrsnil z ramen na naslonjalo stola. Na njegovem obrazu se razlega nežen nasmeh, ki razkriva zadovoljstvo in veselje, da mu je uspelo Rimu predstaviti usodo in zapletene dogodke, ki so obkrožali Gorico v 20. stoletju. Tudi jaz sem iskreno ganjen. V tišini se gledava in nič ne rečeva. V glavah naju polnijo misli o tem, kaj nama bo ta razstava omogočila, da v bližnji prihodnosti narediva v Gorici. Ideje so tu; glede na te cilje bomo našli način, kako jih uresničiti.
Pa pojdimo k današnjemu dnevu. Daria ni bilo z nami že dve leti, a njegove ideje in cilji še naprej uspevajo in sledijo njegovim interesom. Revija se je ponovno rodila. Spremenila je format in postavitev. Uredništvo si delita Gorica in Nova Gorica, njen uspeh pa je odvisen od podpore resno angažiranih mladih. Avtorji člankov so ponovno obudili zanimanje bralcev za teme, ki so reviji že od samega začetka drage. Nedavna otvoritev nove razstave o 20. stoletju, razstave “Mesto na meji”, stalne razstave v stavbi Epic v Transalpini, za Go2025, dokazuje, kako daljnoviden je bil Dario Stasi, ko je znova poudaril edinstvene značilnosti našega skupnega ozemlja.
Od ustanovitve revije je minilo več kot petintrideset let in če je GO2025 lahko nastala in uspevala, je to tudi zasluga moškega z brki, ki nam je na svojem kolesu predstavil zgodbe in področja, pripovedovana s strastjo in spretnostjo. Daria pogrešamo mnogi, še posebej jaz, vendar se ga vsi zavedamo in smo mu hvaležni, da mu je uspelo skupaj prepotovati pomemben del našega življenja. Zato je ta vez lahko močna in posledično pozitivno vpliva na ustvarjanje naše revije.