Rivista – Revija št. 121

Articoli dell’edizione 121 – Ottobre 2025

Živimo v času, ko se pogum meri drugače kot nekoč. V gorah ga preizkušamo z vsakim korakom navkreber, v življenju pa z odločitvijo, da ne obrnemo pogleda stran.

Alpinist in filozof Klement Jug (1898–1924) se je rodil v Solkanu in pripada generaciji, ki je v mladosti doživela prvo svetovno vojno in spremembe po njej, dve obdobji, ki sta delovali s povsem različno dinamiko.

Od številnih nočnih premikanj naj Vam opišem neko krajše a intenzivno. Pričnem neobičajno z vprašanjem: ali veste, kaj je strah?

Meje v Evropi so izginile. Ni jih več. Obstaja le še ena meja – v Trstu. Poslednja meja. Meja, ki noče stran.

Če se podrobneje osredotočimo na zgodovinska dela tako iz starejših, a tudi sodobnih obdobij, lahko hitro opazimo, da se ženske kot akterke v njih pojavljajo večinoma zelo redko, njihova vloga pa je ali pomanjkljivo upoštevana ali celo izpuščena.

Kavarne so imele v Gorici, že od časa Avstro-Ogrske, vedno važno vlogo.

Jugozahodno od kraja Vipava v zgornji Vipavski dolini, na terenu, ki se dviga proti Krasu, se na prehodu med zeleno dolino in rdečo kraško zemljo nahajajo slikovite vasičke: Goče, Slap, Lože.

V teh zelo nemirnih in tesnobnih časih pogosto slišimo razprave o tem, kakšna je lahko funkcija komunikacije.

A rivin segnâi confuartants dal Friûl orientâl. Al sarà ancje pai efiets colaterâi di GO2025, ma la atenzion che e je daûr a gjoldi cheste part dal Friûl e à lescjât une schirie di intervents e di avigniments che si scuen marcâju e daûr une

Carlo Tavagnutti, rojen leta 1929 v Gorici, fotografira že od 50. let, pri čemer se posveča predvsem alpski pokrajini in pričevanjem življenja na »visokogorju«.

Obstajajo časi in situacije, v katerih se ukvarjate z določeno temo, da ji pišete, se morate premakniti na odboj, ob strani, v košarki bi rekli "miza".

Petnajst kilometrov od prvega supermarketa in deset od prvega bara ima Oborza skupaj dvaindvajset prebivalcev: manj kot mestna stanovanjska stavba.

Vrhovi Julijskih Alp in čudovita pokrajina doline Soče in Triglavskega parka so bili od nekdaj kraji duše za tiste, ki se radi sprehajajo po planinskih poteh v iskanju razgledov, miru in tišine.

Non è piu` inverno, ancora non è primavera. Nella terra di nessuno tra l’uno e l’altro periodo la carovana carnevalesca si apre il cammino.

To besedilo je reinterpretacija govora na otvoritvi demonstracij, ki so potekale 6. septembra na pomolu Audace v Trstu v podporo misiji Globalnega konvoja Sumud v Gazo.

Še enkrat odhajam z vlakom. Nedelja je v avgustu in na glavni postaji v Gorici je gneča: med popotniki jih ima več koles s seboj, tako kot jaz.

Marca 1953 se je s Stalinovo smrtjo končala leta napetosti med Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Jugoslavijo, ki so si sledile od Titove odločitve leta 1948, da se odcepi od komunističnega bloka vzhodne Evrope.

Covid je zaznamoval prelomnico, cezuro, mejo med dvema zgodovinskima obdobjema, z "pred" in "po".

Ta članek ne govori o gorah. Govori o prostoru, ki ga obdaja in brez katerega za nas ne bi bil takšen. "Pazite na vrzel" je opozorilo, napisano v bližini peronov podzemne železnice v angleško govorečih mestih.

Med številnimi »potmi«, ki so na voljo, je tudi »Goriška gora«. Gre za fascinantno krožno pot, ki jo lahko začnete s katere koli točke, za udobje pa tukaj izberete trg Goriške mestne hiše.

Hrvaški pisatelj Miroslav Krleža, ki je umrl leta 1981 v Zagrebu, je v enem od svojih del zapisal, da ob ugasnitvi luči v balkanski gostilni gostje držijo nož, kot da bi želeli reči, da imajo balkanska naroda vrelo kri.

Tokrat začnem s parafraziranjem naslova zelo zanimive knjige Raoula Pupa, znanega tržaškega zgodovinarja, Adriatico amarissimo-Dolga zgodba o nasilju, ki je izšla letos marca.

Če se spomnim svojega otroštva, ko sem prebral Mickey Mouse v italijanščini, zahvaljujoč kateremu sem se naučil jezika - skupaj seveda z italijanskimi transpozicijami legendarnih japonskih risank iz osemdesetih let

Francesco Fain v svojem članku 4. septembra v "Il Piccolo" spominja na predlog Daria Stasija in časopisa, ki ga je vodil, ki se je letos ponovno rodil, da bi uporabili galerijo Bombi za ustvarjanje muzeja 20. stoletja.

Vipavski križ v občini Ajdovščina je v turističnem jeziku opredeljen kot »majhna, slikovita obzidana vasica, danes eden najlepših kulturnozgodovinskih spomenikov na Slovenskem«,

»Dragi prijatelj, dovolite mi, da vam predstavim svoj atelje [

Al è un proverbi antîc che al continue a jessi confermât e al reste fuart ancjemò vuê. La cuistion, dut câs, e je cemût che si dopre, parcè che “no fâ” al vûl dî ancje distruzi e dismenteâ, come che “fâ” al vûl dî ancje costruî


#Follow us on FaceBook