Rivista – Revija št. 121
Articoli dell’edizione 121 – Ottobre 2025
RAZGLED PRIPADA POGUMNIM
Živimo v času, ko se pogum meri drugače kot nekoč. V gorah ga preizkušamo z vsakim korakom navkreber, v življenju pa z odločitvijo, da ne obrnemo pogleda stran.
KLEMENT JUG IN NJEGOV PADEC V VEČNOST
Alpinist in filozof Klement Jug (1898–1924) se je rodil v Solkanu in pripada generaciji, ki je v mladosti doživela prvo svetovno vojno in spremembe po njej, dve obdobji, ki sta delovali s povsem različno dinamiko.
PONOČI V BLIŽINI GORICE
Od številnih nočnih premikanj naj Vam opišem neko krajše a intenzivno. Pričnem neobičajno z vprašanjem: ali veste, kaj je strah?
PEDOĆIN
Meje v Evropi so izginile. Ni jih več. Obstaja le še ena meja – v Trstu. Poslednja meja. Meja, ki noče stran.
»NOSITELJICA TEGA IZREDNEGA UPLIVA NA RAZNE KROGE ČLOVEŠKE DRUŽBE V GORICI IN V PRIMORJI«
Če se podrobneje osredotočimo na zgodovinska dela tako iz starejših, a tudi sodobnih obdobij, lahko hitro opazimo, da se ženske kot akterke v njih pojavljajo večinoma zelo redko, njihova vloga pa je ali pomanjkljivo upoštevana ali celo izpuščena.
”DUNAJSKE KAVARNE” IN KAVARNA BRATUŽ
Kavarne so imele v Gorici, že od časa Avstro-Ogrske, vedno važno vlogo.
GRAD LOŽE
Jugozahodno od kraja Vipava v zgornji Vipavski dolini, na terenu, ki se dviga proti Krasu, se na prehodu med zeleno dolino in rdečo kraško zemljo nahajajo slikovite vasičke: Goče, Slap, Lože.
OBVEŠČANJE, KOMUNICIRANJE
V teh zelo nemirnih in tesnobnih časih pogosto slišimo razprave o tem, kakšna je lahko funkcija komunikacije.
A GURIZE NO SI STUDE L’IDENTITÂT FURLANE
A rivin segnâi confuartants dal Friûl orientâl. Al sarà ancje pai efiets colaterâi di GO2025, ma la atenzion che e je daûr a gjoldi cheste part dal Friûl e à lescjât une schirie di intervents e di avigniments che si scuen marcâju e daûr une
CARLO TAVAGNUTTI – STRAST BREZ MEJA
Carlo Tavagnutti, rojen leta 1929 v Gorici, fotografira že od 50. let, pri čemer se posveča predvsem alpski pokrajini in pričevanjem življenja na »visokogorju«.
HETEROTOPIJA NA VISOKI NADMORSKI VIŠINI
Obstajajo časi in situacije, v katerih se ukvarjate z določeno temo, da ji pišete, se morate premakniti na odboj, ob strani, v košarki bi rekli "miza".
RADIO JUDRIO. ŽIVLJENJE ZNOTRAJ MEJE. PAR PROJEKT
Petnajst kilometrov od prvega supermarketa in deset od prvega bara ima Oborza skupaj dvaindvajset prebivalcev: manj kot mestna stanovanjska stavba.
GORE A(R)MATE
Vrhovi Julijskih Alp in čudovita pokrajina doline Soče in Triglavskega parka so bili od nekdaj kraji duše za tiste, ki se radi sprehajajo po planinskih poteh v iskanju razgledov, miru in tišine.
POETICHE BESEDE – MILJANA CUNTA
Non è piu` inverno, ancora non è primavera. Nella terra di nessuno tra l’uno e l’altro periodo la carovana carnevalesca si apre il cammino.
GLOBALNI KONVOJ SUMUD IN GLOBALNO GIBANJE V GAZO: STRANSKI PREMISLEKI
To besedilo je reinterpretacija govora na otvoritvi demonstracij, ki so potekale 6. septembra na pomolu Audace v Trstu v podporo misiji Globalnega konvoja Sumud v Gazo.
V GORAH SMO VEDNO GOSTJE
Še enkrat odhajam z vlakom. Nedelja je v avgustu in na glavni postaji v Gorici je gneča: med popotniki jih ima več koles s seboj, tako kot jaz.
JULIJSKE ALPE IN IDEJA O EVROPI
Marca 1953 se je s Stalinovo smrtjo končala leta napetosti med Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Jugoslavijo, ki so si sledile od Titove odločitve leta 1948, da se odcepi od komunističnega bloka vzhodne Evrope.
DEKALOG ZA STAREJŠE POHODNIKE
Covid je zaznamoval prelomnico, cezuro, mejo med dvema zgodovinskima obdobjema, z "pred" in "po".
VRZEL UM. PRIDIGA NA GORI 2.0
Ta članek ne govori o gorah.
Govori o prostoru, ki ga obdaja in brez katerega za nas ne bi bil takšen. "Pazite na vrzel" je opozorilo, napisano v bližini peronov podzemne železnice v angleško govorečih mestih.
POT GORIŠKEGA GOROVJA
Med številnimi »potmi«, ki so na voljo, je tudi »Goriška gora«.
Gre za fascinantno krožno pot, ki jo lahko začnete s katere koli točke, za udobje pa tukaj izberete trg Goriške mestne hiše.
GENOCID V SREBRENICI – TRIDESET LET POZNEJE
Hrvaški pisatelj Miroslav Krleža, ki je umrl leta 1981 v Zagrebu, je v enem od svojih del zapisal, da ob ugasnitvi luči v balkanski gostilni gostje držijo nož, kot da bi želeli reči, da imajo balkanska naroda vrelo kri.
GRENAK SVET
Tokrat začnem s parafraziranjem naslova zelo zanimive knjige Raoula Pupa, znanega tržaškega zgodovinarja, Adriatico amarissimo-Dolga zgodba o nasilju, ki je izšla letos marca.
GORICA V STRIPU
Če se spomnim svojega otroštva, ko sem prebral Mickey Mouse v italijanščini, zahvaljujoč kateremu sem se naučil jezika - skupaj seveda z italijanskimi transpozicijami legendarnih japonskih risank iz osemdesetih let
KDO SI RESNIČNO ŽELI KULTURE PREKLICA?
Francesco Fain v svojem članku 4. septembra v "Il Piccolo" spominja na predlog Daria Stasija in časopisa, ki ga je vodil, ki se je letos ponovno rodil, da bi uporabili galerijo Bombi za ustvarjanje muzeja 20. stoletja.
POINT DE VUE AVTORJEV ANNIBEL CUNOLDI ATTEMS, VENO PILON, EVGEN BAVČAR IN MARKO POGAČNIK
Vipavski križ v občini Ajdovščina je v turističnem jeziku opredeljen kot »majhna, slikovita obzidana vasica, danes eden najlepših kulturnozgodovinskih spomenikov na Slovenskem«,
POETIČNI POGOVORI V UMETNOSTI
»Dragi prijatelj, dovolite mi, da vam predstavim svoj atelje [
FÂ O DISFÂ, SI O NO AL SDRUMÂ IL VECJO OSPEDÂL DI VIE VITTORIO VENETO
Al è un proverbi antîc che al continue a jessi confermât e al reste fuart ancjemò vuê.
La cuistion, dut câs, e je cemût che si dopre, parcè che “no fâ” al vûl dî ancje distruzi e dismenteâ, come che “fâ” al vûl dî ancje costruî
