Editoriale

Articoli: Editoriale

Z letom Nova Gorica z Gorico za evropsko kulturno prestolnico se zdi, kot da sta se ti dve mesti, po precej burni preteklosti in dolgem obdobju razmeroma prijaznega sosedstva, začeli spoznavati in odkrivati.

Ta prostor bi tokrat rada namenila bitki, ki mi je zelo pri srcu. Nasilju nad ženskami.

Di pôc, a Udin, la Arlef e à fât un event dal titul “Tropis lenghis puedie permetisi une democrazie?”, riflessions che a vignivin des esperiencis dal Catalan, dal Furlan e dal Sart.

Sprašujem se, kaj vsega je zmožen človek. Izumil je kolo, tiskarski stroj, avtomobil, letalo, računalnik, telefon in še toliko drugih stvari, ki so v temeljih spremenile potek zgodovine.

Ob mraku v devetnajstem stoletju – stoletju, ki je prineslo rojstvo narodnih držav in industrijsko revolucijo – je Charles Baudelaire hodil po pariških ulicah in opazoval, kako se je mesto okoli njega spreminjalo.

Di pôc, a Udin, la Arlef e à fât un event dal titul “Tropis lenghis puedie permetisi une democrazie?”, riflessions che a vignivin des esperiencis dal Catalan, dal Furlan e dal Sart.

V teh zelo nemirnih in tesnobnih časih pogosto slišimo razprave o tem, kakšna je lahko funkcija komunikacije.

Se si cjamine denant da Transalpine, te place e vie des stradis dongje, no si à la sensazion di passâ di un Paîs a un altri, di une citât a chê altre.

Po nenehnih izkušnjah Evropske prestolnice kulture obstajajo tisti, ki predlagajo, da se dokončno premagajo ograje preteklosti, z mislijo na eno samo mesto, na ozemlju, ki pripada dvema različnima državama.

To je najbolj izgovorjena in slišana beseda v časovno-prostorskem koščku, ki je Gorica v tretjem desetletju tretjega tisočletja.

Ti potrebbe interessare:

Sorry, no posts matched your criteria.


#Follow us on FaceBook