LJUBEZEN NA PRVI POGLED ALI BLISK V PONVI?

avtorica ANDREA BELLAVITE

Z letom Nova Gorica z Gorico za evropsko kulturno prestolnico se zdi, kot da sta se ti dve mesti, po precej burni preteklosti in dolgem obdobju razmeroma prijaznega sosedstva, začeli spoznavati in odkrivati.

Seveda, od tu naprej je za pogovor o angažiranosti potrebno veliko! A tisti, ki običajno obiskujejo Epicenter, “knjižnice”, knjigarna kavarna Maks, Kinemax, različni kulturni dom, Casa Michelstaedter, so zagotovo lahko doživeli nov zrak, edinstveno dnevno presečišče jezikov, kultur in skupnih pobud.

Ali bo iz tega znanja izšlo kaj več? Etimologija besede »poroka« se nanaša na razkritje tančice, ki jo nosi nevesta. Med Novo Gorico in Gorico obstaja – čeprav počasi in nekoliko nerodno – ta progresivna manifestacija posebnosti ene in druge. Se bomo skupaj podali na pot? In ali bosta družini izvora, Slovenija in Italija, sprejeli ta zapleten in sporen odnos?
Cilj, kot v vsakem odnosu, ki se utrjuje, je zakon ali civilna zveza, karkoli želite. Kot v vsaki samospoštljivi poroki ne sme manjkati konjunkcija, brez katere je obred neveljaven, ker, kot pravijo v kanonskem pravu, “ratificirana in ne uresničena”. Ali se bosta Nova Gorica in Gorica lahko združili, si prenašali življenjsko silo svoje raznolike zgodovine? Ali bosta lahko ustvarili novo resničnost – pravzaprav “družino” – v kateri je mogoče preveriti lepoto dvojnega števila? Vsak je sam in z združitvijo z drugim ustvarja novo resničnost, ki ne le da ne razveljavi, ampak nasprotno povečuje specifičnost obeh do največje možne mere.

Če pustimo metaforo za sabo, kako je mogoče, da je ta poroka “nujno sklenjena” in da ozemlje ne dovoli, da bi ga obsodili številni “bravo” iz Manzonijevega spomina, ki bi ga radi na kakršen koli način preprečili?

Mesto ni zgolj ime ali sklop urbanih in arhitekturnih struktur. Je »kraj«, torej bivalni prostor, neskončen snop odnosov med ljudmi, od katerih vsak instinktivno naredi svojo relacijsko dediščino dostopno drugim. Gre za hipernaseljeno okolje, v katerem vezi ustvarjajo omrežja, gostejša od navidezno neločljivih radijskih valov, ki nam omogočajo komunikacijo z našimi smrtonosnimi mobilnimi telefoni. Včasih so mreže tako tesne, da sta samota in tišina skoraj nemogoča, brez katerih se izgubi dimenzija notranjosti in ustvarjalnosti. Zato nenehno potrebujemo klic pesnikov in umetnikov, kar ni presenetljivo, pravih mojstrov v nepozabnem letu 2025.
Tako se Nova Gorica in Gorica približujeta zaroči in zakonski zvezi, če se njuni prebivalci začnejo srečevati na trgih, ulicah, v hišah in med njimi vzklije pristni čudež prijateljstva. In če bo v mnogih primerih prijateljstvo prešlo tudi v pravo ljubezen, v kakršni koli obliki se bo pokazala, bo nastala situacija – vitalno okolje, okolje in tako naprej in tako naprej – v kateri je mogoče resnično odstraniti vse ovire, pravzaprav bo to le zbledel spomin.

Da, ker dokler se pojavi “problem” odnosov med Italijani in Slovenci (dodamo tudi Furlance, Afganistance, Ruse, Argentince, Maročance, Somalce in tako naprej), to pomeni, da smo še vedno v položaju tistih parov v težavah, ki nenehno čutijo potrebo, da se “razjasnijo”, pogosto tako skrivajo prepoznavanje trenutka krize.

Ko se raznolikost preprosto veselo doživlja in doživlja, izkušnja ljubezni napolni vsak trenutek življenja, ljudi, mest in ljudi s toplino in barvami.
Na kratko, ali bo med Novo Gorico in Gorico prava ljubezen?
Za potomce, naporna kazen.