O SLOVENISTIKAH V ITALIJI

O SLOVENISTIKAH V ITALIJI

piše POLONA LIBERŠAR

Učitelje slovenščine na univerzah v Italiji izredno veseli pobuda, da napišemo kratek povzetek o naših katedrah za Isonzo-Soča, saj je bralstvu prav gotovo dosti neznanega in morda se med informacijami najde tudi kakšno prijetno presenečenje. Zgodovina poučevanja slovenščine je starejša od sto let, predavatelji pa so pogosto začeli na eni in nadaljevali na drugi univerzi; ali pa so nekje doktorirali in poučevali drugod. Trenutno se da slovenščino učiti na kar petih italijanskih univerzah. Pogosto vprašanje, ki nam ga sogovorniki zastavijo je, koliko študentov imamo in koga slovenščina sploh zanima. Na večini kateder študentje res niso številni, so pa izredno zainteresirani in ostajajo veliki promotorji slovenščine in Slovenije tudi krepko po zaključku študija. Študentje vseh slovenistik se večinoma dobro poznajo, saj zanje vsako leto poleg formalnega študija pripravljamo tudi druge projekte, izmed katerih je daleč najbolj priljubljena vsakoletna ekskurzija v Slovenijo. Lani smo zaradi GO25 tri dni preživeli na Goriškem in študentje so bili navdušeni.

 

Trenutno imajo skoraj vse slovenistike učiteljice slovenščine, zaposlene na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik (CSDTJ) Oddelka za slovenistiko Filozofske fakulete Univerze v Ljubljani in napotene v Padovo: Polona Liberšar, Rim: Sanja Pirc, Trst: mag. Rada Lečič in dr. Karin Marc ter Videm: Zvonka Kajba. CSDTJ slovenistikam omogoča naročanje knjig in učbenikov. Sofinancira različne projekte, kot so skupne ekskurzije, ki jih že tradicionalno pripravljamo vse skupaj: naši študentje se med seboj poznajo, sodelujejo (npr. spetne konverzacije, predstavitve knjig, prevajanja …), se srečujejo tudi zunaj formalnega študija ter se dogovarjajo za udeležbo na poletnem Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, za obiska katerega štipendije prav tako podeljuje CSDTJ.

 

Kadar pa beseda teče o začetkih študija slovenščine na italijanskih univerzah, se moramo spustiti prav do Neaplja. Sedajšnja predstojnica katedr e, dr. Maria Bidovec, poudarja, da se lahko slovenistika na Univerzi L’Orientale pohvali s svojevrstnimi rekordi, in sicer je od Slovenije najbolj oddaljena, bila pa je prva, na kateri se že od študijskega leta 1914/15 poučuje slovenščino. V Neaplju se slovenščino študira dlje kot na ljubljanski univerzi, ki je bila ustanovljena šele leta 1919. Prvi predavatelj je bil beneški Slovenec Bruno Guyon, ki je leta 1902 pri milanski založbi Hoepli objavil enega prvih sodobnejših priročnikov za učenje slovenščine za Italijane Grammatica, esercizii e vocabolario della lingua slovena. Zanimivo pa je, da je dr. Bidovec pri isti založbi leta 2021 izdala izjemen priročnik Grammatica slovena.

 

Leta 1914 pa je bil Bruno Guyon vabljen tudi v Padovo, saj je italijanska vojska zaradi vojne svoje častnike želela naučiti osnov slovenščine, da bi se na fronti lažje sporazumevali s prebivalci na severovzhodu takratnega teritorija. Leta 1920 je bila na Univerzi v Padovi ustanovljena prva Katedra za slovansko jezikoslovje v Italiji, kar je pospešilo zanimanje za slovanske jezike, literature in kulture, za slovenščino pa je bil narejen prvi večji korak z dr. Arturom Cronio, ki je svojim študentom omogočal pisanje diplom v povezavi s slovenskim jezikom in književnostjo (prva diplomska naloga je iz leta 1937 na temo Prešernovih poezij). Njegov najbolj znani diplomant je bil gotovo Boris Pahor, ki je diplomiral leta 1947. Na padovski univerzi je moč študirati slovenščino neprekinjeno že od leta 1963, ko je predstojnik katedre postal dr. Martin Jevnikar, trenutno pa je predstojnik katedre dr. Han Steenwijk.

 

Leta 1303 v Rimu ustanovljena La Sapienza je kot ena najstarejših univerz na svetu ves čas pomembno prispevala k oblikovanju italijanske družbe. Večkrat neposredno vpletena v ključne dogodke, ki so zaznamovali gospodarski, kulturni ter družbenopolitični razvoj Italije, je s sedmimi Nobelovimi nagrajenci iz svojih vrst pomembno doprinesla tudi k svetovni znanosti. Pod njenim okriljem je mogoče študirati skoraj 40 tujih jezikov, od leta 1971 na Katedri za slovenski jezik in književnost tudi slovenščino. Pred leti je bil nosilec katedre dr. Miran Košuta, ki je danes nosilec katedre v Trstu, vmes je predavala dr. Maria Bidovec, nasledil jo je pokojni dr. Andrea Trovesi, trenutno pa jo predava dr. Anna Bodrova.

 

Nekoliko drugačno je stanje na Univerzi v Trstu, saj tam obstajata dva oddelka, na katerih se da študirati slovenščino. Eden je Oddelek za humanistične študije, kjer je slovenščina prisotna že od študijskega leta 1943/1944. Nosilec katedre je dr. Miran Košuta, ki je poleg predavateljskega dela tudi avtor odličnih publikacij za študente in širšo publiko ter prevajalec Prešernovih poezij. Študenti lahko slovenščino študirajo kot prvi predmet ali izbirni, ali pa v okviru samostojnega študija po programu Slovenski jezik in književnost usvajajo teme iz zgodovine slovenske književnosti in teorije slovenskega jezika.

 

Drugi pa je Oddelek za pravne in jezikoslovne študije in tolmačenje in prevajanje, katerega začetki segajo v študijsko leto 1973/74. Prva profesorica slovenščine je bila grofica Janja Auersperg Novak, ki jo Slovenci v Italiji poznajo zlasti po mednarodni zgodovinsko-literarni nagradi (nagrada Auersperg/Premio Auersperg), ki jo podeljujejo za zasluge pri tkanju kulturnih vezi. V študijskem letu 1995/96 je bil na pobudo prof. Marije Pirjevec, ustanovljen lektorat slovenskega jezika, v študijskem letu 1996/97 so se preselili v tržaški Narodni dom, simbol slovenstva v nekdaj največjem slovenskem mestu. 

 

Dr. Martin Jevnikar, ki je bil prvi nosilec slovenistične katedre v Padovi, si je od leta 1972 prizadeval za delovanje slovenistike na najmlajši izmed univerz, na katerih je moč študirati slovenščino, na Univerzi v Vidmu. Uradno je bila univerza ustanovljena leta 1976 z namenom, da bi postala znanstveno središče in podpora vsem v okolici živečim jezikovnim skupnostim. Veliko videmskih študentov slovenščine resnično prihaja iz okolice, predvsem Benečije, pa tudi iz Kanalske doline. Dr. Jevnikar je tam deloval vse do upokojitve leta 1983, nasledilo ga je kar nekaj zvenečih imen, in sicer so bile med učiteljicami Lojzka Bratuž, Ivanka Hergold, dr. Maria Bidovec, danes pa za kontinuiteto skrbi dr. Roberto Dapit, ki je bil med drugim tudi lektor za italijanščino na ljubljanski Filozofski fakulteti, zdaj pa avtor raznolikih knjig vezanih predvsem na Rezijo in njenim izročilom.

 

Trenutno stanje slovenistik je stabilno, vse imajo svojega predavatelja, ki je zaposlen na univerzi, učiteljico iz Slovenije ter najpomembneje: res odlične študente, ki s predavatelji ohranjajo stike tudi po koncu študija. Da pa bo ta dokaj suhoparen povzetek delovanj slovenističnih kateder nekoliko popestren, vas vabim še k branju študentke slovenščine na Univerzi v Padovi.

 

Slovenski jezik sem začela študirati lani kot drugi jezik na univerzi. V prejšnjih letih sem študirala ruščino in španščino, zato sem že znala en slovanski jezik. Pogosto me prijatelji vprašajo, zakaj študiram slovenščino in na začetku nisem vedela, zakaj. Mislim, da zato ker me zanimajo slovanski jeziki. Poleg tega po mojem mnenju Slovenija je čudovita. Sem bila prvič v Sloveniji, ko sem bila majhna in se odlično spomnim res lepe ulice Ljubljane. Mogoče ta spomin me je spodbudil. Študirati slovenščino mi je všeč in bi bilo odlično, če jo bi znala bolje. Lahko čakam preživeti nekaj dni v Ljubljani. Za božič sem spekla mojo prvo potico! Ona ni bila tako okusna kot originalna, ampak potem se naredila še eno za moje prijatelje in družino: oni so oboževali potico! Poglejte jo!

 

Viri in več informacij: Stanonik, H. Steenwijk (ur.) 2022: Tra ricerca sul campo e studi a tavolino: Contributu per i cento anni dalla nascita dell’accademico Milko Matičetov / Med terenom in kabinetom: Ob 100. obletnici rojstva akademika Milka Matičetovega. Padova: Coop. Libraria Editirice Università di Padova.

Nidorfer Šiškovič, S. Kranjc, M. Lutar (ur.) 2019:
Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Šekli in A. Žele (ur.) 2018: Zbornik Slavističnega društva Slovenije 28, Slovenistika in slavistika v zamejstvu – Videm. Ljubljana: Zveza slavističnih društev Slovenije. 



Članek je izvirno napisan v slovenščini.