HETEROTOPIJA NA VIŠAVAH

piše PETER ABRAMI

V določenih trenutkih in situacijah, ko je treba o nečem pisati, je treba se premikati na odboj, od stene, v košarki bi se to reklo “s table”. Moj odnos z gorami je mogoče zlahka vključiti v te situacije, kot sekundarni odnos, ki ga omogočajo le posredniki, v mojem primeru prijatelji, s katerimi se občasno odpravim na nedavno zloglasne »nedeljske izlete«. Sekundarne, posredne odnose pa omogočajo tudi tisti elementi, ki že desetletja ali stoletja prispevajo k temu, da je naš zemeljski obstoj vsaj bolj sprejemljiv, to so knjige, pesmi, filmi.

Pred nekaj več kot dvajsetimi leti, septembra 2005, je potekal 62. mednarodni filmski festival v Benetkah. Tistega leta je bil prestižni zlati lev podeljen filmu z dvema izjemnima protagonistoma, ki ves čas dialogirata včasih jasno, drugi skoraj neopazno, s tretjim velikim protagonistom tega čudovitega dela, ki temelji na zgodbi Annie Proulx in ki jo režira Tajvanec Ang Lee. Prvi protagonist je Ennis del Mar, ki ga igra pokojni Heath Ledger. Drugi je Jack Twist, tudi znan kot Jake Gyllenhaal. Tretja je Brokeback Mountain, izmišljena gora v Wyomingu, ki je filmu dala naslov in ki jo bodo najbolj pozorni prepoznali kot veliko več kot zgolj ozadje zgodbe.

Zgodba se vrti okoli prepovedane, škandalozne, a neustavljive ljubezni med Ennisom in Jackom, ki se začne od poletja 1963 in ki potuje skozi čas, prostor, zakonski stan in druge eksistencialne razsežnosti. Toda kakšno vlogo igra gora pri vsem tem? V svojem odraslem življenju se kavboja občasno vračata na Brokeback Mountain, da bi lahko živela svojo ljubezen, s čimer bi gora postala tisto, kar bi Michel Foucault imenoval heterotopija. Morda moramo malo uporabiti domišljijo ali, kot smo že omenili, se premikati na odboj. Foucault s tem terminom nikoli ne govori o gorah, vendar lahko v Brokeback Mountainu prepoznamo značilnosti heterotopije deviantnosti, krajev, kjer družba izolira tiste, ki ne odražajo norme, običajno bolnišnice, azile, zapore. Izolacija je v tem primeru seveda prostovoljna, zato mi prosim podelite to “sociološko licenco”. Gora tako postane protagonist kot prostor inverzije pomena, vrnitve v naravno stanje, s tem pa ne govorim o kakem mitu o plemenitem divjaku, temveč o dihotomni odsotnosti tiste patriarhalne in močno homofobne kulture (smo v Wyomingu v 60. letih …), ki je popolnoma utelešena v liku Aguirreja, pa jo je v resnici tudi Ennis absorbiral, iz razlogov in s posledicami, ki “kdor ve, ve in kdor bo videl, bo videl”. Daleč od panoptikona družbe ali bolje rečeno, zaprta v nekem čudežnem in nemogočem slepem prostoru znotraj tega, Ennisova in Jackova gora postane kraj svobode, možnosti, izjeme. Če so v ravnini naši protagonisti nesposobni, zadnji, deviantni, tukaj postanejo suvereni, celo bogovi s pravico do življenja in smrti nad živino, ki jo pasejo. Seveda, vsaj dokler se ne vrneta na ravnice, kjer bosta morala odgovarjati Aguirreju …

Na dva načina se lahko gleda gorski prostor filma. Po eni strani kot utopija, prosti prostor, včasih skoraj locus amoenus , kjer protagonisti izklesajo svoje življenje in se zatečejo od zunaj, kjer nimajo razloga za obstoj. Po drugi strani pa se lahko na to gleda skozi leče deviantnosti, neprijetnega, grobega. V italijanski različici (in v drugih romanskih jezikih) je naslov I segreti di Brokeback Mountain (Skrivnosti Brokeback Mountaina). S strogo slovničnega vidika subjekt naslova in s tem protagonist filma ni več gora, ampak “skrivnosti”. Torej ne kraj svobode, ampak resnična heterotopija deviantnosti, kjer se protagonisti prostovoljno izolirajo, v resnici pa zato, ker nimajo izbire, ker nimajo drugega prostora, kjer bi lahko živeli skupaj. Če je res, da knjige ne sodimo po platnici, je tudi res, da je naslov, ki je nekemu delu dan, kot svetilnik, ki (vsaj v namenih) usmerja uporabnika k določeni interpretaciji dela. Morda potem ni naključje, da so ob prvi oddaji filma na italijanski televiziji, 8. decembra 2008 na Rai 2, nekatere erotične prizore med dvema moškima protagonistoma izrezale škarje cenzure.

Dvajset let pozneje torej, Brokeback Mountain žal ostaja vznemirljivo aktualni film, kult izredne iskrenosti, ki se ukvarja z odnosom družbe s queer ljubezensko zgodbo, za razliko od mene, na neposreden način, brez odbojev, sten ali tabel. In brez skrivnosti. Ker jih ne želi.