MEDNARODNA UMETNIŠKA REZIDENCA WOOD&STONE&GLASS LOKVE 2025

piše PETRA KOLENC

V osrčju prostranega Trnovskega gozda, na 965 metrih nad morjem, leži vas Lokve – nekdaj znano smučarsko središče Goriške na zahodu Slovenije. Danes kraj skozi vse leto ponuja raznolika doživetja aktivnega preživljanja prostega časa:  v središču vasi se lahko vse generacije sprostijo ob igri multigolfa, prvi sneg razveseli najmlajše na zimskem otroškem poligonu in tekaški progi, po predhodni najavi pa je mogoč tudi obisk malega muzeja škafarske obrti, ki ga upravlja TKŠ Društvo Lo-Ko. Ta obiskovalca popelje v preteklost obdelovanja lesa in življenja lokvarskih škafarjev. Tudi obisk enega od lokalnih kulinaričnih ponudnikov (Gostilna Lokve, Penzion Winkler, Turistična kmetija P’r Ukovih) obiskovalca ne pustijo ravnodušnega. Kajti čas sredi Trnovskega gozda teče počasneje.

Le 22 kilometrov oddaljene od Nove Gorice in sosednje Gorice so Lokve izhodišče za vzpone na bližnje vrhove – Škol, Prezren, Črni vrh, Mrzovec, Poldanovec in Golake. Številne gozdne pešpoti, npr. krožna pešpot Za zidom, speljana okoli vasi, ki je nekoč varovala državni gozd pred prilaščanjem naseljenih kolonov grofa Coroninija in do konca aprila 2026 umeščena Pot glažutarjev med Lokvami, Lazno in Trebušo, očarajo obiskovalce.

Prav v poklon glažutarski dediščini smo letos lesu in kamnu pridružili še steklo. Glažutarji so v težkih razmerah Trnovskega gozda v preteklih stoletjih napihali na tisoče steklenic in drugih umetelnih izdelkov, ki so potovali po Evropi in celo do Indije. 

Mednarodna umetniška rezidenca Les & Kamen & Steklo Lokve 2025 je del dolgoročnega procesa, ki se razvija v tesni povezavi s prostorom. Navdihujoče okolje Lokvi, zgodbe domačinov o nekdanji smučarski tradiciji, škafarski obrti, glažutarjih, gozdarjenju in lovu ter vsakdanjem sobivanju z gozdom in živalmi še danes bogatijo kolektivni spomin kraja.

Med 9. in 16. junijem 2025 so se Lokve že četrto leto zapored spremenile v prostor umetniškega ustvarjanja in srečevanja. V prostorih krajevne skupnosti Lokve–Lazna, v nekdanji šoli, je od poletja 2025 na ogled razstava o glažutarjih, ki so sredi 18. stoletja naselili gozdnato območje med Trebušo, Lokvami in Lazno. V sklopu tridelne razstave Po poteh glažutarjev na robu Trnovskega gozda, ta je poleg v šoli na ogled tudi v Gostilni Lokve in Gostilni Winkler, je predstavljena zgodba skrivnostnih pihalcev češko-nemškega porekla. Ti so steklarsko znanje prenašali iz roda v rod v zaprtem cehovskem okolju, le redkim domačinom pa se je uspelo približati mojstrom in postati njihovi pomočniki. Zaradi obsežne poseke bukovega lesa, potrebnega za kurjavo in pridobivanje pepelike, se je obrt po približno stoletju iz Trnovskega gozda umaknila drugam.

Rezidenco smo zaključili s prikazom pihanja in graviranja stekla ter s kiparskim ateljejem na prostem. Od leta 2022 na Lokvah gostimo akademske kiparke in kiparje iz različnih držav, ki ustvarjajo v lesu in kamnu v izjemni naravni kulisi vasi. Do danes je v prostoru postavljenih devetnajst skulptur, dvajseta je bila letos prvič umeščena tudi na bližnjo Lazno. Skrbniki kipov so domačini, saj večina del stoji ob domačijah.

V letih 2022 in 2023 so na Lokvah ustvarjali umetniki iz Italije, Španije, Kube, Belgije, Slovenije, Urugvaja, Grčije in Ukrajine. Leta 2024 je v vasi deloval kipar Vasja Kavčič, leta 2025 pa so pod vodstvom belgijskega kiparja in selektorja Jorga Von Daeleja ter kuratorke Klavdije Figelj ustvarjali Sara Terpino, Selena Frosini in Valeria Greco iz Italije, Damjan Kracina iz Slovenije, Klaus F. Hunsicker iz Nemčije ter Walid Galid iz Tunizije.

Kot je poudarila kutarorica Klavdija Figelj: »Ima skulptura v naravnem prostoru posebno moč. Ko umetniško delo stopi v krajino, postane del narave – pogovarja se z gozdom, svetlobo, vetrom in časom. Prav to povezanost umetnosti in okolja predstavlja Forma viva Lokve, odprta galerija na prostem, kjer skulpture nastajajo in ostajajo v naravi.

Postavljene so na travnike, ob rob gozda in med domačijami, zato jih obiskovalci ne doživljajo le kot umetniška dela, temveč kot del prostora, v katerem živijo ali se zadržujejo. Skulpture vabijo k razmisleku, učenju in doživetju, hkrati pa povezujejo ljudi med seboj.

Umetniki pri svojem delu raziskujejo naravne materiale, predvsem kamen in les. Vsak na svoj način razkriva njuno obliko, strukturo in pomen. Kamen pripoveduje o globinah zemlje in času, les pa o življenju, rasti in povezanosti z gozdom. Skupna rdeča nit ustvarjenih del je navdih v naravnih oblikah in iskanje ravnovesja med človekom in naravo.

Forma viva Lokve je tudi prostor srečevanja. Ker skulpture nastajajo na prostem, lahko domačini in obiskovalci spremljajo ustvarjanje, se pogovarjajo z umetniki in postanejo del procesa. Tako umetnost ne ostaja zaprta v galerijah, temveč živi skupaj z ljudmi in prostorom ter spodbuja spoštovanje do skupnega okolja in dediščine«.

TKŠ društvo Lo-Ko Lokve, organizira vodene umetnostno-zgodovinske sprehode po Forma Vivi Lokve, po predhodne dogovoru na loko.drustvo@gmail.com

Poseben poudarek letošnje rezidence je bilo steklo. Gostili smo mojstra pihalca in graverja Remija Kočico, potomca čeških steklarskih mojstrov, ter mojstra Zvonka Drobniča, ki je prikazal nastanek steklarsko dovršenega izdelka iz žareče mase. S tem smo se simbolno poklonili tradiciji čeških pihalcev stekla, ki so se med letoma 1722 in 1830 naselili med Trebušo, Lazno in Lokvami ter pomembno zaznamovali ta prostor.

Petra Kolenc, koordinatorka projekta GlassRoutes  (Interreg SPF)

v okviru katerega je letos bila organizirana mednarodna umetniška rezidenca Wood&Stone&Glass Lokve 2025