REALNOST IZPOSTAVLJENOSTIH AZBESTU V TRŽIČU

pišeta PAOLA BARBAN in CLAUDIO SINISCALCHI

Z vidika kazenskega prava odvetnica Chiara Paternoster, ki zastopa Združenje izpostavljenih azbestu iz Tržiča, navaja, da so po številnih pravnomočnih in dobljenih sodbah postopki zdaj že pri koncu, bodisi zaradi smrti ali zelo visoke starosti obtoženih, bodisi zaradi zastaranja. Ostajajo pa civilni in zavarovalni postopki. Pred nekaj dnevi je Upravno sodišče Furlanije – Julijske krajine razsodilo, da mora Ministrstvo za obrambo plačati odškodnino v višini 600.000 evrov družini tržaškega vojaka, ki je umrl zaradi izpostavljenosti azbestu.

Mornariški podčastnik, ki je umrl pri 63 letih, je več kot trideset let delal na vojaških ladjah, od leta 1966 do 2004. Nekaj let pozneje se je začel kazati plevralni mezoteliom in – kljub temu da je Ministrstvo vdovi priznalo pokojninske ugodnosti – je družina nadaljevala tožbo ob pomoči odvetnika Ezia Bonannija, predsednika Državnega observatorija za azbest. Sodba Upravnega sodišča je priznala, da država ni zaščitila svojega zaposlenega, in dosodila pomembno odškodnino družini.

Vendar azbest ni prizadel samo delavcev ladjedelnic – poznamo tragično dediščino, ki jo je pustil v Tržiču – in tistih, ki so pluli na teh ladjah. Številni primeri so bili zabeleženi tudi v tekstilni in lesni industriji, kjer so uporabljali hitre stroje, katerih zavore so bile prav tako izdelane iz azbesta. Prav tako so bili prizadeti gradbeni delavci, zlasti tisti, ki so sodelovali pri rušenju stavb, zgrajenih do šestdesetih let, v katerih je bil azbest pogosto uporabljen.

Tisti, ki pomagajo bolnikom, žrtvam azbesta, izpostavljajo tri prednostne naloge:

Prva je prepričati vse ljudi, ki so uporabljali ali delali v prisotnosti azbesta, naj se redno udeležujejo zdravniških pregledov, da bi čim prej odkrili bolezen, ob tem pa je treba zagotoviti enotnost storitve po vsej deželi (kar bi bilo zaželeno tudi na državni ravni).

Druga je izobraževanje o nevarnosti azbesta in preventivno delovanje. Do danes ni znanstvenih dokazov o nevarnosti novih generacij nadomestnih azbestnih vlaken, ki se uporabljajo za toplotno in zvočno izolacijo v gradbeništvu, v tekstilni industriji ter kot ojačevalci plastičnih materialov, cementov in kompozitnih materialov, kot so biotopne mineralne volne AES, kamena volna ali steklena vlakna.

Tretja je dejavnost sanacije, ki jo v deželi FJK vodi Direkcija za okolje, in sicer s sanacijo in mikro zbirko azbesta, uporabljenega v gradbeništvu, na strehah, v ceveh (zlasti tistih, ki vodijo v naša stanovanja, medtem ko tiste za odtok ne predstavljajo težave). Ocenjuje se, da je v Italiji še vedno prisotnih okoli 40 milijonov ton azbesta v 1 milijonu lokacij in mikrolokacij, kar ima pomemben vpliv na javno zdravje. V Furlaniji – Julijski krajini sega prvi regionalni načrt za azbest v leto 1997, bil je posodobljen leta 2018, nazadnje pa z regionalnim načrtom za posebne odpadke in azbest iz julija 2024, ki predvideva prispevke za odstranjevanje za občine, podjetja in zasebnike.

Težko je natančno določiti, koliko je ogroženih delavcev: Združenje izpostavljenih azbestu je leta 2024 podalo podatek o približno 60.000 osebah, ki so v zadnjih desetih letih umrle zaradi bolezni, povezanih z azbestom. Leta 2023 je bilo zabeleženih približno 2000 primerov mezotelioma, s 93-odstotno umrljivostjo v zadnjih petih letih. Dodatno je bilo okoli 4000 novih diagnoz pljučnega raka leta 2023, s 12-odstotnim preživetjem v petih letih, kar je povzročilo približno 3500 smrti. Poleg mezotelioma in pljučnega raka povzroča azbest tudi druge bolezni, med njimi azbestozo in različne novotvorbe, s skupnim vplivom več kot 7000 smrti in 10.000 novih bolnikov.

Kljub zaskrbljujoči sliki se ne smemo prepustiti paniki, temveč se moramo osredotočiti na konkretne ukrepe: zdravniške preglede za ogrožene osebe, izobraževanje in preprečevanje ter sanacijo.