ALI BOMO LAHKO SKLENILI MIR Z ZEMLJO?

ALI BOMO LAHKO SKLENILI MIR Z ZEMLJO?

avtorica SONIA KUCLER

Leto 2025 je bilo posebno leto za obe regiji Gorizie, v katerem so se besede, kot so kultura, jeziki, meje, sodelovanje, zgodovina, mir, trajnost, umetnost, biotska raznovrstnost, mesta prihodnosti, bratstvo, lahko uveljavile in širile, presegle fizične in duševne meje ter prinesle pozitivna semena rasti v radiju vsaj 50 km. Kaj se bo zgodilo s tem kovčkom besed zdaj, ko je zavesa padla na najbolj slikovit del #GO2025? Kakšni konkretni in otipljivi znaki bodo ostali od namenov, izraženih na trgih, v parkih, v gledališčih? Predvsem pa, kaj ostane od besede »mir« v teh časih vojn in hibridnih vojn, ki nas oblegajo?

V tem smislu je skupna nominacija za Evropsko prestolnico kulture 2025 postala odlična priložnost, da pokažemo, da je kulturo treba razumeti tudi kot sposobnost gostoljubja in ustvarjalnosti, kar nas vodi k odkrivanju možnih poti do miru, trajnosti in konkretnosti. Številni dogodki, nastopi in intervencije so se skozi vse leto nadaljevali. Prav tako o zagovornikih različnih verskih prepričanj, ki so teoretično naredili mir kulturni prelomnik.

Po mojem mnenju je najbolj izstopal en dogodek: prisotnost Michelangela Pistoletta v Gorici, eklektičnega umetnika in ustvarjalca “Cittadellarte”, edinstvene poti te vrste v Italiji, kjer so v nekdanji volneni tovarni Trombetta v Bielli desetletja delali okoli besed umetnost, mir, kultura, ustvarjali ustvarjalni laboratorij (Akademija idej), ki vključuje mlade umetnike na vseh področjih umetnosti (glasba, glasba, moda, oblikovanje, gledališče itd.) To je mesto naredilo za zbirališče razstav, konferenc, srečanj in debat, predvsem pa za izmenjavo mnenj, raziskovanje in izmenjavo idej. Sčasoma se je Pistolettova utopija razširila po različnih delih sveta, razvijala in razvijala nove filozofsko-socio-ekonomske koncepte, kot je Demopraxija, torej praktične demokracije v službi skupnega dobrega, v kateri obstaja ravnovesje med umetnostjo in naravo, ter predloga planetarnega projekta, imenovanega v zgodnjih 2000-ih kot Tretji raj, združitev prvega, naravnega, v katerem so bili ljudje popolnoma integrirani v naravo, in drugega, umetnega, ki je povzročil nepopravljive procese propadanja in porabe naravnega sveta vzporedno z koristnimi učinki.

V tej idealni pobudi je konec oktobra 2025 občina Gorica organizirala tridnevni dogodek, Forum “Gremo! 2025, Mesto miru, Mesto prihodnosti”, ki se je udeležilo približno šestdeset ljudi, razdeljenih v deset razpravnih in delovnih miz (kultura, urbanistično načrtovanje/okolje, geopolitika, šport, birokracija, šola, mesto miru…), kjer so razpravljali predstavniki institucij, združenj, kategorij in osebnosti, usklajeni s strani facilitatorjev Fundacije Pistoletto. Na zadnji dan je bil predstavljen povzetek dokumenta s predlogi, ki naj bi jih predstavili čezmejnim lokalnim upravam, katerega rezultate je bilo treba preverjati v enem letu. Na mizi urbanističnega načrtovanja, na kateri sem sodeloval, smo razpravljali o spodbujanju zaščite in razvoja tal na trajnosten način ter zagotavljanju temeljnih elementov urbanega ekosistema, kot so zrak, voda in zelenje. Ob koncu foruma je skupina italijanskih študentov predstavila koncept, oblikovalski predlog arhitekturnega dela, ki naj bi bilo hipotetično zgrajeno na zelenem območju Piazza Transalpina, ki je že predvideno za prenovo, ki ga je Pistoletto poimenoval “Tretji čezmejni raj”, agoro s sedeži iz materialov zidu, ki podpira mejno mrežo in bo predstavljala tri kroge neskončnosti, znameniti simbol umetnika, upodobljen na meji med Italijo in Slovenijo. Za svetnico Patrizio Artico, zahvaljujoč tej umetniški pobudi, Gorica pripravlja sprejem instalacije z močno simbolno vrednostjo, namenjeno krepitvi povezave z Novo Gorico in izboljšanju ozemlja.

Osem mesecev kasneje delo še ni bilo izvedeno, saj se mora proces odločanja spopadati z brezprimerno birokratskimi postopki; čezmejni Tretji raj bo pravzaprav prvo transnacionalno delo, ki ga je ustvaril Pistoletto.

Znana predstavnica Arte Povera, med katerimi je največja “Venera iz cunj”, Pistoletto – rojen leta 1933, zavidljiv po drži in govoru, belem klobuku in dolgem barvnem šalu – je na forumu imel lekcijo, polno vsebine, ki je poudarjala okoljske posledice izkoriščanja planeta, kjer povečanje teže umetne mase in odvzem naravnih virov prisilita, da veliko in hitro porabimo, da pomagamo ekosistemom, da ne propadejo. V prihodnjih letih se bo družba morala opremiti za varstvo okolja, zato bo potrebno vlagati v ekosisteme, ki še niso bili dotaknjeni. Tudi če bo ta sprememba morala potekati počasi, je vloga dobrotnih podjetij odločilna, prav tako vloga državljanov in umetnosti, ki je zastava sveta. Beseda je nato prešla na podjetnico Andreo Illy, ki je podpirala potrebo po spremembah v imenu regeneracije: če kupec, če državljan izrazi regenerativne potrebe, se morajo tudi podjetja spremeniti. Danes podjetja prehajajo skozi zelo občutljivo fazo, ki bi morala preiti iz konvencionalne in onesnaževalne linije, kjer je vlaganje tvegano, v Demopraktika. Biotska raznovrstnost in naravni kapital potrebujeta krožno gospodarstvo, da lahko živita na najvišji ravni, je dejal Paolo Naldini, direktor fundacije Pistoletto, in poudaril, da Tretji raj ni norost, temveč tretja faza človeštva, ki se uresničuje v uravnoteženi povezavi med umetnostjo in naravo. Zato brezpogojen prostor za ohranjanje in razvoj vseh oblik biotske raznovrstnosti, ki jih lahko dosežemo tudi z našimi majhnimi silami in na naših ozemljih. Motorji družbenih sprememb in navdih za nacionalne politike so novi modeli medlokalnega sodelovanja in aktivacija krepostnih mrež. Cilj je navdihniti in ustvariti odgovorno preobrazbo družbe v imenu trajnosti, kjer sta kultura in umetnost vzvodi za spodbujanje miru.

V mislih zapustimo zadušene hodnike Foruma, da razmislimo, koliko lahko takšna utopija resnično prodre v našo mejno realnost, fizično gremo na ulice, trge, predmestja Gorice in Nove Gorice, da z očmi opazujemo in slišimo, če so že vidni znaki, želje po miru.

Mir, na primer mir z zemljo, je proces, ki je v teku. Že nekaj let sta ti dve mesti gradbišče, ki odpira in zapira ceste, obnavlja zelenje in spreminja znane kraje. Morali bomo biti pozorni tudi na druge oblike življenja, poleg naše, zlasti na tla, kjer korenine življenja že ležijo v prvih desetih, dvajsetih centimetrih, tistih, ki jih vsak dan hitro zaužijemo. To je tudi upanje vseh, ki že leta, v Italiji in na različnih lokacijah po svetu, delajo na “Cittadellapace” in da je uprava Gorice ujela svojo kulturno orbito ter da nam bodo eno leto pomagali uresničiti utopijo, opredeljeno kot participativni proces, v katerem bodo državljani lahko slišali in podajali predloge za svoje mesto prihodnosti. Na Via Rastello je operativni center, Casa Netural, ki je tam, da preseže teoretično sporočilo in utopijo spremeni v resničnost. Zdi se, da se nekaj premika v čezmejnem šolskem sektorju… Bomo videli.

Po drugi strani pa italijanske patrulje, ki so bile ponovno vzpostavljene na nekdanjih goriških mejnih prehodih, še vedno ne ustrezajo miru, saj je bila v zadnjem času dodeljena nova mejna policija za boj proti izseljevanju. Lani januarja je državni sekretar slovenskega ministrstva za kulturo Marko Rusjan v objavi na Facebooku zapisal, da podatki ne podpirajo povečanja migracijskih tokov z Balkana, pravzaprav je slovenska policija leta 2025 obravnavala 28 tisoč nezakonitih vstopov, v primerjavi s 46 tisoč v letu 2024.

Morda bi Pistoletto in kustosi njegove fundacije rekli, da spremembe nikoli niso hitre, trajajo dolgo, tudi če ne do izčrpanosti “zalog” naravnega kapitala!

Toda “Časopisna sfera”, ki je bila glavna junakinja 8. februarja 2025 ob otvoritvi GO! Leto 2025, ki ga spremljajo novinarski članki o različnih obdobjih, ki sta jih obe Goriziji doživeli v dvajsetem stoletju, ki so ga študenti umetniške šole Maxa Fabianija peljali po ulicah in trgih, dokončno “rušili” mejo med obema mestoma, ta sfera pa ima simbolni pomen, ki bi moral biti točka brez vrnitve za oklevanja in razpoloženja politike.

Ali je “Tretji raj” res nov mit, ki bi lahko vsakogar pripeljal do osebne odgovornosti v tem težkem epohalnem trenutku, in je znak neskončnosti v rokah vseh?

Da, pravi Pistoletto, Ker beseda raj izvira iz staroperzijskega jezika in pomeni »zaščiten vrt«. Smo vrtnarji, ki moramo varovati ta planet in skrbeti za človeško družbo, ki ga naseljuje.



La lingua originale di questo articolo è l'Italiano.