VELIKA RAZSTAVA O SVETEM MARKU V AKVILEJI

avtorica ANDREA BELLAVITE

Trije fragmenti, evropska zgodba

Nekoč je obstajalo rokopisno besedilo evangelija, Markovega. Napisano je bilo pred mnogimi leti, verjetno med petim in šestim stoletjem n. št. Po različnih zapletenih preobratih je prispel v Akvilejo in bil v času njegovega bivanja v Cividalu pridržan pri škofu.

V tistem obdobju in vse do petnajstega stoletja je veljalo za izvirno delo evangelista. Pravzaprav je po razširjeni tradiciji, ki se je začela v šestem stoletju, ob izhodišču povišanja škofije Akvileje v patriarhat, Marko dosegel mejo današnje lagune in začel krščanje ozemlja.

Ker je bil torej glavni tolmač Petra, je v vseh ob pristopu vzbudil nekakšno globoko čaščenje, do te mere, da so tako najpreprostejši kot najbolj znani ljudje želeli pustiti znak svojega občudovanja s pisanjem svojega imena na suhe strani.

Dejstvo je, da so šele v 400-ih, sredi humanizma, učenjaki lahko zanikali zgodovino, saj je bila samoumevna, in sestavo kodeksa postavili v kakšen samostan, verjetno na Jadranskem območju. To priznanje sledi še enemu temeljnemu dejstvu, ki je zaznamovalo zgodbo tega zelo izvirnega zvezka.

Sredi štirinajstega stoletja je češki kralj Karel IV., goreč katolik in strasten zbiralec relikvij ter spominov na starodavno Cerkev, potoval skozi Akvilejo. Bil je tako zainteresiran in pod pritiskom, da je kot darilo pridobil velik del tega dragocenega artefakta. Nato so ga raztrgali in poslali na vladarjev dvor v Prago, kjer so ga ohranili z vso previdnostjo in skrbnostjo primera.

Leta 1420 je bilo furlansko območje Akvilejskega patriarhata priključeno Beneški republiki, kjer je od leta 1451, v povezavi s slavno zgodovino Akvileje-Grada, patriarh prevzel cerkveno jurisdikcijo nad otoki in tako začel Benetkaški patriarhat. Drugi patriarh, ki je prebival v Udinah, je prav tako počastil Benetke in ji posvetil še en del evangelija. Tako se je tisto, kar bi moralo biti izvirno delo evangelista, zdelo razdeljeno na tri dele: enega v Benetkah, enega v Cividalu in enega v Pragi.

Tako je zgodba potekala več stoletij, a mnogi so bili nostalgični po tej zelo pomembni najdbi, do te mere, da so organizirali prave romanja, da so jo lahko opazovali z lastnimi očmi, čeprav so vedeli, da je ne morejo dotakniti in še manj listati.

Prav zavedanje pomena tega dela je spodbudilo Fundacijo Aquileia – fundacijo, ki združuje predstavnike države, regije Furlanija-Venezia Giulia, občine Aquileia in nadškofije Gorice – k spodbujanju ustvarjanja razstave, katere namen je predvsem združiti tri razbite fragmente.

In tako je bil evangelij prvič po 700 letih ponovno združen, slovesno spremljan s Prago, Benetkami in Cividale v sobah palače Meizlik v Akvileji. 12. septembra je bila odprta razstava, ki bo trajala do 25. aprila, datum, izbran prav tako, da sovpada s praznikom sv. Marka Evangelista. Ohranjeni v neprebojnih steklenih krstah, so trije kosi vidni v zadnjem delu čustvenega itinerarja, med katerim je mogoče spoznati različne druge vidike akvilejske zgodovine, legendo o sv. Marku in čudovito patriarhalno baziliko.

Urejen je bil tudi bogat katalog, v katerem so raziskovalci iz različnih delov Evrope želeli poudariti izvirnost in posebnost akvilejskega dogodka, pripovedovati ne le o dogodivščinah starodavnega rokopisa, temveč tudi predlagati tesno in prepričljivo povezavo med to zgodovino in širšo evropsko zgodovino. Zdi se, kot da je celoten prehod stoletij v osrčju Evrope v evangeliju našel referenčno točko, okoli katere se lahko vrti v prehodu del in dni.

Razstavni načrt

Razstava o evangeliju sv. Marka bo odprta od 12. septembra 2026 do 25. aprila 2027. Vstopnica je 5 evrov. Za tiste, ki imajo vstopnico za hišo Titusa Macroja, domus episcopalis, krstilnico in baziliko (12 evrov), je cena le 2 evra. Poleg tega je obisk vključen v regionalno kartico in v kartico Akvileja, ki ponuja tudi priložnost za obisk arheoloških in zgodnjekrščanskih muzejev Akvileje ter muzeja o podvodni arheologiji in zaklada Grada. Skratka, to je odlična priložnost, da si posvetite čas zelo zanimivemu področju, v njegovih glavnih kulturnih ustanovah.

Razstavo gosti palača Meizlik, na vhodu na Piazza Capitolo. Prvo presenečenje, po predelu, namenjenem blagajni, in prodaji kataloga, je srečanje z mozaikom pastirja v edinstveni obleki, ki je odlično okrašen. Gre za delo iz začetka četrtega stoletja, ki je bilo do pred približno dvajsetimi leti postavljeno na nekakšno betonsko hišo na pilotih, kjer si danes lahko ogledate izvirno sprejemno sobo hiše Titusa Macro. Ob njej lahko takoj sprehodite skozi legendo o svetem Marku, s pomočjo diapozitivov, ki prikazujejo prihod Marka v Akvilejo, ki ga je Hermagora izbral za prvega škofa, škofovsko posvetitev pa je sam Peter opravil. Vse podobe so vzete iz veličastne kripte fresk bazilike. S serijo slik, mojstrsko naslikanih anonimnega umetnika iz dvanajstega stoletja, je “Passio”, posvečena v enajstem stoletju svetima Hermagori in Fortunatu, predstavljena skozi slike. Vizija fotografij je subtilno povabilo, da ne zamudimo priložnosti za obisk cerkve.

Ko se povzpnete v prvo nadstropje, lahko občudujete prve lapidarske najdbe, ki imenujejo evangelista, in odkrijete vlogo Grada v celotni zgodbi. Med drugim so tu nekateri umetniški predmeti izjemnega pomena, kot je kapela – relikviarij anzianskih svetnikov (IV.–5. stoletje!), ki je ljubosumno shranjen v zakladnici Grada ali kot slonokoščene plošče, ki krasijo tako imenovani prestol sv. Marka, shranjen v baziliki sv. Marka v Benetkah.

Pozdravljeni z dvema slikama vrhunske izdelave, San Marco del Guardi, naslikanim za cerkev v Belvederu, kjer tradicija navaja hipotetični pristanek Marka in svetega svetega Petra s San Marco in Sant’Antonio del deserto del Tominz, ki sta običajno shranjeni v baziliki, a žal nikoli razstavljeni javnosti.

Prečkanje zavese iz tkanin, ki ustvarjajo občutek pričakovanja in presenečenja, vstopi v sobo, kjer hranijo tri fragmente. Tišina obiskovalcev je osupljiva, očitno zelo dobro zavedajoč se pomembnosti tistega, kar jim je predstavljeno pred očmi. Na levi je fragment Cividalea, zelo dobro ohranjen, v središču srebrna vitrina iz petnajstega stoletja, ki vsebuje tisto, kar je ostalo – malo – od kosa, zaupanega Benetkam. Na levi je velik perikop iz Prage, ki žal ni bil podeljen več kot mesec in pol in bo kmalu zamenjan z ustreznim rokopisom, ki ga je izdelal naš izkušen sodobnik.

Seveda se pergamentov, ki so zaklenjeni v svojih kristalnih kockah, ne moremo dotakniti. Vendar pa po občudovanju dokumentov, ki dokazujejo razširitev evangelija v Pragi, se človek vrne na svetlobo dneva in doživi še zadnje presenečenje. Celoten ponovno sestavljen zvezek je digitaliziran in posledično je mogoče z enim preprostim dotikom prstov prelistati vse, stran za stranjo. Lahko se tudi lotimo razvozlavanja latinskih fraz ali izrazov. A ne smemo se odvrniti, če ne uspe, saj na koncu le strokovnjaki lahko rekonstruirajo čar in lepoto besedil.

Da naštejemo le nekaj, poleg odbora donatorjev in znanstvenega odbora, ki sta dala prestiž in ponudila ideje, so tisti, ki so vložili čas in energijo v ta veliki projekt, predvsem arheologa Cristiano Tiussi, direktor Fundacije Aquileia, in Luca Villa, glavni monter. Z njimi je bil ključni element pri doseganju cilja Martina Dlabajova, prava “genius loci” Prage, ki je omogočila prepletanje in popolno uresničitev odnosov s Češko republiko in Praško nadškofijo.

Razstava je odprta vsak dan, pozimi pa je od 10. do 16. ure. Ne smete zamuditi!