GORICA PRIHODNOSTI SKOZI OČI MLADIH

piše FEDERICA BELLO

Kako si otroci in mladi predstavljajo mesto prihodnosti? Bo polno tehnologije, lebdečih prevoznih sredstev in visokih stavb ali pa bodo v ospredju predvsem narava, skupnost in prostor za človeka? Na ta vprašanja je skušal, odgovoriti Projekt 3333, ki je v šolskem letu 2025/26 v skupno ustvarjanje povezal tretje razrede različnih stopenj šolanja v Gorici. V posebnem vertikalnem projektu so sodelovali otroški vrtec Ringaraja, osnovna šola Otona Župančiča, prvostopenjska srednja šola Ivana Trinka in tehniški zavod Cankar-Vega-Zois.

Dejavnost, posvečena razmišljanju o Gorici prihodnosti, je nastala iz želje po medgeneracijskem sodelovanju in ustvarjalnem razmisleku o mestu, v katerem mladi živijo, odraščajo ali se šolajo. V štirih srečanjih so se mlajši in starejši učenci skupaj podali v leto 3333 ter si predstavljali, kako bo takrat videti Gorica. Srečanja so temeljila na sodelovanju, pogovoru in likovnem ustvarjanju. Posebna vrednost projekta je bila prav v povezovanju različnih starosti: najmlajši so prinašali spontano domišljijo in igriv pogled na prihodnost, starejši pa so ideje nadgrajevali z razmisleki o prostoru, tehnologiji in kakovosti življenja v mestu.

Iz skupnega dela je nastalo sedem likovnih izdelkov, ki na različne načine prikazujejo mesto prihodnosti. Skoraj na vseh izdelkih se pojavljajo prepoznavni motivi, kot sta cerkev sv. Ignacija, goriški grad in reka Soča. To ni naključje, saj se je ustvarjalna pot Projekta 3333 namreč začela na Travniku, kjer so se skupine otrok in dijakov prvič začele spoznavati. Tam so mladi ustvarjalci tudi skicirali, ustvarjali in pripravljali prve zametke likovnih izdelkov. Mentorice smo izbrale Travnik kot izhodiščno točko projekta, saj predstavlja pravo srce Gorice in prostor, kjer se nahajajo njeni najznačilnejši simboli. Prav tam so nastale prve risbice in skice, ujete neposredno na licu mesta. Mlajši člani skupin so jih še v drugih dveh kasnejših srečanjih skrbno dopolnili, uredili in pobarvali. Na zaključnem skupnem srečanju, ki se je vršilo na osnovni šoli Otona Župančiča, pa so se vse skupine ponovno združile ter ustvarile dokončna likovna dela večjega formata. Pri tem smo skušali na čim bolj zanimiv in učinkovit način vključiti posamezne risbe, motive in ideje, ki so nastajale skozi celotno obdobje projekta. Nastali izdelki imajo izrazit otroški pečat, saj so pri ustvarjanju s svojo domišljijo in ustvarjalnostjo najbolj prevladovali otroci iz vrtca. Dela so polna živih barv, igrivosti in domišljijskih podob, kar je značilno za ustvarjanje najmlajših. Posebej zanimivo je podrobneje opazovati posamezne izdelke in odkrivati, kako si otroci predstavljajo Gorico v prihodnosti. Nekateri so mesto videli kot prostor veselja, radosti in živahnega dogajanja, ki ga opazujejo skozi zaslon telefona. Drugi so si zamislili mesto prihodnosti, ki se razvija tudi pod zemljo. Na številnih izdelkih močno izstopa ekološki vidik. Mesto je upodobljeno kot zelen in trajnosten prostor, poln dreves, cvetja in zelenih površin. Tudi visoki nebotičniki, ki segajo proti nebu, so obdani z zelenjem in rastlinami, igrala pa so razporejena po vseh kotičkih mesta. Posebno mesto v otroški domišljiji imajo tudi futuristična prevozna sredstva. Na skoraj vseh izdelkih se pojavljajo rakete, vesoljske ladjice in leteča vozila, ki letijo po zraku ali pa sledijo vijugastim cestam, speljanim med obstoječimi stavbami. Občasno se pojavljajo tudi figurice, ki spominjajo na marsovčke oziroma bitja, prihajajoča iz drugih planetov.

Pobuda za projekt je nastala na osnovni šoli Otona Župančiča, kjer je učiteljica Ingrid Komjanc zasnovala idejo o skupnem razmišljanju mladih o mestu prihodnosti. S svojo energijo in predanostjo je znala navdušiti tudi druge vzgojiteljice, učiteljice in profesorice, ki smo z velikim veseljem in zavzetostjo sodelovale pri pobudi. Pod vodstvom mentoric Federice Bello, Irine Tretiak, Alje Slamič, Sare Ferletti, Janje Korsič, Helene Braini, Majde Klanjšček in Vanje Batistič se je tako razvila dragocena izkušnja sodelovanja med različnimi stopnjami šolanja. 

Projekt se je zaključil v Trgovskem domu v Gorici s predstavitvijo, pri kateri so sodelovale vse skupine mladih z različnih stopenj šolanja. Vrtčevski in osnovnošolski otroci so dogodek popestrili z glasbenimi nastopi, učenci prvostopenjske srednje šole so povezovali posamezne točke programa, dijaki drugostopenjske srednje šole pa so pripravili kratek video z najlepšimi utrinki skupnih srečanj. Prav starejši dijaki so ob zaključku poudarili, da jim je sodelovanje z najmlajšimi prineslo novo energijo in svežo domišljijo. Ob skupnem razmišljanju o mestu prihodnosti so ponovno odkrili sproščenost in ustvarjalnost, ki se v najstniških letih pogosto nekoliko izgubita. Projekt je tako postal mnogo več kot le likovno ustvarjanje – postal je prostor srečevanja, poslušanja in medsebojnega navdiha. Likovni izdelki so bili po zaključni predstavitvi še nekaj tednov razstavljeni v prostorih goriške Feiglove knjižnice, kjer so si jih lahko ogledali tudi širša javnost, starši in obiskovalci knjižnice. 

Ta projekt je bil prvi poskus vertikalnega sodelovanja med različnimi stopnjami šolanja na Goriškem, zato predstavlja pomemben korak k povezovanju šolskega prostora in skupnosti. Prav zaradi uspešnega sodelovanja, ustvarjalnosti in pozitivnega odziva sodelujočih bi bilo takšno izkušnjo v prihodnje vsekakor vredno ponoviti in še nadgraditi. Morda prav vizije najmlajših skrivajo pomembno sporočilo za današnji čas: tudi mesto prihodnosti bo prijetno za življenje le, če bo znalo ohraniti človeškost, povezanost in stik z naravo.