ZVOČNI TOPOVI NE USTAVLJAJO MLADIH V SRBIJI
piše ANDREA BELLAVITE
Institucije Evropske unije so razdeljene, eni podpirajo potrebo po ponovni oborožitvi, drugi podpirajo obrambo, ne da bi pojasnili praktično razliko med enim in drugim konceptom. Vojna v Ukrajini se je močno obrnila z intervencionizmom ameriškega predsednika. V Gazi so se vrnile bombe in humanitarni konvoji so ovirani, medtem ko glas nasilja prevladuje tudi na Zahodnem bregu. Tarifna vojna, ki jo je sprožil Trump, seje paniko na stari celini in drugod.
Stranke so razdeljene, tudi v nostranjosti, in tistimi, ki verjamejo, da je evropska obramba pravilna, so obtoženi vojnega hujskanja v službi oboroženih lobijev, tisti, ki razmišljajo na nasproten način pa neodgovornega proputinovskega pacifizma. Mirovna gibanja se borijo, da bi se vrnila v akcijo. Njihove zahteve so dobro utemeljene, vendar sodelovanje privablja številne veterane nenasilnih bojev, ki segajo vsaj od časa Vietnama.
Toda je nekaj, kar vzbuja upanje v tako težkih časih?
Ja, v Srbiji so mladi, ki že mesece demonstrirajo proti režimu, ki ga je vsilil predsednik Vučič. O tem se zelo malo govori, zlasti v Italiji, in že samo to dejstvo je merilo prodornosti, ki vzbuja strah pred emulacijo. To so študenti in srednješolci, ki so se odpravili na ulice po eni najbolj absurdnih tragedij, ki je prizadela državo, propadu novozgrajenega zavetišča postaje v Novem Sadu. V nesreči, ki se je zgodila 1. novembra 2024, je umrlo 15 ljudi, na desetine pa je bilo ranjenih. Osramočene vladne razlage niso prepričale mladih, ki so se od tistega dne odrekli celo pravici do študija, da bi lahko svoje ogorčenje kričali svetu. Dogodek so obravnavali kot pravi umor, ki so ga izvedli politiki, ki so sprejeli logiko korupcije in nesposobnosti. Pridružili so se jim delavci in kmetje, protest se je razširil. To je privedlo do odstopa dveh ministrov in predsednika postavlja v velike težave. Pričakujemo nadaljnji razvoj dogodkov, v Beogradu, Novem Sadu in drugod vidimo najbolj impresivne demonstracije od časa osamosvojitve Srbije. Vlada ne sedi križem rok in eksperimentira nove krute oblike odvračanja, celo uporabo akustičnih topov za ustvarjanje dezorientacije, hudega nelagodja, vročinskih valov, glavobolov in med drugim motenje delovanja srčnih spodbujevalnikov, nameščenih pri srčnih bolnikih.
In tu so tudi protestniki v Grčiji, ki se prebujajo v zaspanih Atenah. Tudi oni se sklicujejo na katastrofo, železniško nesrečo, ki je leta 2023 povzročila smrt kar 57 ljudi. Tudi oni niso verjeli uradni verziji in z zasedbo vitalnih živčnih centrov grške prestolnice spravljajo vlado v močno krizo. Tudi v tem primeru so protagonisti mladi, polni zagona in navdušenja.
Prav je, da se spomnimo teh sodobnih borcev za svobodo. Res je, da so lahko plen strankarskih apetitov ali postanejo topovska hrana v rokah drugih močnih ljudi, ki jih skušajo izkoristiti. Treba je zaščititi njihovo ustvarjalnost in jih podpreti pri preoblikovanju nezadovoljstva v resnično politične predloge in projekte. Prav tako pa se je treba učiti iz njihove želje po življenju in biti protagonisti spremembe potrošniške, klasistične, pokvarjene družbe, ki jo želijo povsem spremeniti.